Meditacija samoanalize je del Sistema Joga v vsakdanjem življenju, ki sistematično vodi od asan in pranajam do koncentracije in meditacije. Začne se z iskanjem odgovora na vprašanje: kakšen sem, konča pa se z odgovorom na temeljno bivanjsko vprašanje: kdo sem.
Pričnemo jo z vajami, ki popolnoma sprostijo telo in umirijo um. Sledijo vaje, ki izboljšujejo zbranost in sposobnost vizualizacije. Potem usmerimo pozornost na zavest, svoje lastnosti, predstave in svoje mišljenje. Zelo pomembno je, da odpravljamo vnaprej izoblikovana mnenja, sodbe in da smo nepristranski. Le tako širimo svoje obzorje in prihajamo do novih spoznanj.
Človekov um lahko primerjamo z mogočno reko. Njenega toka ne moremo ustaviti. Če na reki zgradimo jez brez odtočnega kanala, voda začne zastajati. To lahko povzroči katastrofo. Jez popusti in deroča reka prestopi bregove. Kdor prestrogo brzda svoj um in zatira želje ter čustva, tvega, da se napetost, nakopičena v podzavesti, nenadzorovano sprosti.
Uma ne moremo ustaviti, lahko ga le usmerjamo - kot reko, da ne bi prestopila bregov in povzročila škode. Z meditacijo samoanalize se učimo nadzirati orodja zavesti (um in čutila), ne da bi ovirali njihovo delovanje. Sposobnost razčlenjevanja je neizogiben pogoj za razumevanje sebe in notranjih vzgibov. Meditacija samoanalize nas uči razumeti sebe in druge ljudi ter odpuščati sebi in drugim. Z njeno pomočjo čistimo podzavest in postopno odpravljamo notranje zavore in predsodke. Misli se zjasnijo in uredijo, izognemo se težavam oziroma jih premagamo. S takšno meditacijo lahko spoznamo najvišji cilj in smisel življenja. A tako visokega cilja ne dosežemo čez noč. Veliko moramo vaditi in obvladovati samega sebe. Pri tem nas mora voditi duhovni učitelj.